Vloga probiotikov, prebiotikov in sinbiotikov je vse bolj raziskana in strokovno podprta. Njihova uporaba je smiselna pri točno določenih indikacijah, kjer obstajajo kakovostni dokazi o učinkovitosti. Pri otrocih se probiotiki najpogosteje priporočajo za preprečevanje in zdravljenje akutne driske, predvsem rotavirusne, ter za podporo pri antibiotični terapiji. Pri odraslih so najbolj raziskane indikacije pri sindromu razdražljivega črevesja, kronične vnetne črevesne bolezni v remisiji in preprečevanja antibiotične in potovalne driske.
Definicija pojmov:
Probiotiki – živi mikroorganizmi, ki koristijo zdravju, če jih zaužijemo v zadostnih količinah.
Prebiotiki – za človeka neprebavljive snovi, najpogosteje je to prehranska vlaknina, ki spodbujajo rast in aktivnost koristnih črevesnih bakterij.
Postbiotiki – bioaktivne snovi, ki jih proizvajajo probiotični mikroorganizmi ali so njihovi deli, s koristnim učinkom na zdravje tudi brez prisotnosti živih mikroorganizmov.
Sinbiotiki – kombinacije probiotikov in prebiotikov, ki delujejo skupaj za boljši učinek na črevesno mikrobioto in zdravje.
Ključno pri uporabi probiotikov je poznavanje sevne specifičnosti. Ni vsak probiotik za vsakogar. V kolikor proizvajalec ne navede probiotičnega seva vam nakup takega izdelek odsvetujem. Več napotkov o ustreznem in informiranem nakupovanju prehranskih dopolnil boste našli v brošuri Napotki s področja prehranskih dopolnil, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje.
Pri izbiri ustreznega probiotika, prebiotika in sinbiotika si lahko pomagate z znastveno preverjenimi informacijami sledečih dveh mednarodnih organizacij:
1) Svetovna organizacija za gastroenterologijo
2) Mednarodno znanstveno združenje za probiotike in prebiotike