Želodčna kislina je pomembna pri različnih prebavnih procesih kot so:
- prebrava hrane (predvsem beljakovin),
- absorpcija hranil (vitmain B12 in minerali kot so kalcij, železo, magnezij in cink),
- zaščita pred okužbami,
- spodbujanje pravilnega delovanja prebavnega sistema in
- preprečevanje čezmernega razmoževanja bakterij v želodcu.
Kljub temu pa prevelika količina želodčne kisline lahko povzroča številne nelagodne in zdravju škodljive učinke. Eden najbolj pogostih simptomov je gastroezofagealna refluksna bolezen ali GERB (zgaga). V hujših primerih lahko nastanejo razjede na želodcu in dvanajstniku, okužba s Helicobacter pylori in Zollinger-Ellisonov sindrom.
Za zdravljenje tovrstnih težav se pogosto predpisujejo zdravila, ki zavirajo prekomerno izločanje želodčne kisline – zaviralci protonskih črpalk (IPT). To so npr. Nexium, Esomeprazol in Emozul. IPT lahko vplivajo na prebavo, povzročajo driske, napenjanje, slabost ali zaprtje, zmanjšajo absorpcijo določenih mikrohranil (vitamin B12, kalcij, železo, magnezij), povečajo možnosti za okužbo z bakterijami Salmonella in Campylobacter, povzročajo spremenjeno črevesno mikrobioto in v primeru dolgotrajnega uživanja tudi benigne želodčne polipe.
Zaviralci protonskih črpalk pa lahko ob daljšem uživanju vplivajo na slabše stanje prehranjenosti:
- pomanjkanje vitamina B12
Vitamin B12 se iz hrane »sprosti« v želodcu, ob pomoči želodčne kisline. V kolikor imamo želodčne kisline premalo, vitamin B12 ni v prosti obliki in se posledično ne absorbira v tankem črevesu.
Kaj lahko naredimo? V primeru pomanjkanja vitamina B12 priporočamo povečanje uživanja živil bogatih z vitaminom B12. To so (padajoče po vsebnosti vitamina B12): telečja in svinjska jetra, morska hrana (losos, školjke, tuna), svinjina, govedina, jajca, sir. V kolikor vam ne uspe vnesti dovolj tovrstnih živil, vam priporočamo uživanje prehranskega dopolnila vitamina B12*.
- Sprememba v mikrobioti
Uporaba IPT povečuje prisotnost bakterij, ki običajno prebivajo v ustni votlini, npr. bakterija Streptococcus. Zmanjšana proizvodnja želodčne kisline omogoča prehod teh bakterij iz ust v črevesje. Opazimo lahko tudi razrast kvasovke Candida in bakterije Lactobacillus.
Kaj lahko naredimo? Priporočamo uporabo probiotikov in uživanje živil z že prisotnimi probiotičnimi bakterijami – naravni in LCA jogurti, kefir, kislo mleko, fermentirana sirotka, zorjeni siri, fermentirana zelenjava kot je npr. kislo zelje, repa …
Pozorni bodite na mikrobiološko sumljivo hrano, saj se želodec z višjim pH težje bori proti škodljivim bakterijam.
- Pomanjkanje kalcija
Z nižjim pH želodca se kalcijeve soli slabše topijo, kar lahko s časom pripelje do pomanjkanja kalcija (hipokloridija). Na dolgi rok pa lahko pomanjkanje kalcija pripelje do osteoporoze, za katero so najbolj ogroženi starejši.
Kaj lahko naredimo? Svetujemo uživanje živil bogatih s kalcijem, kot so mleko in mlečni izdelki, male mastne morske ribice (sardele, inčuni, ki jih uživamo s kostmi), oreški, jajca … Pri tem je pomemben tudi vnos vitamina D, saj le-ta poveča absorpcija kalcija v črevesju. Poslužite se lahko prehranskega dopolnila* kalcija, najbolje v obliki kalcijevega citrata, saj se ta oblika lahko absorbira tudi pri višjem pH želodca.
Prehranska priporočila
Poskrbite za primeren vnos vitamina B12, ki ga najdemo v mesu, morski hrani, jajcih in mlečnih izdelkih. Uživate lahko tudi prehranska dopolnila vitamina B12*.
Uživajte probiotične mlečne izdelke ali probiotike. Z zadostnim vnosom mleka in mlečnih izdelkov boste poskrbeli tudi za vnos kalcija, ki je pomemben za trdnost vaših kosti.
* Pri uživanju prehranskih dopolnil svetujemo, da jih kupite v lekarni, saj s tem zagotovite boljšo kvaliteto prehranskega dopolnila.